Rada Kos: ''Topel in čaroben božič s tradicijo''

Rada Kos je ustvarjalka in urednica revije Prostočasnik, revije za ustvarjalno preživljanje prostega časa, ter oblikovalka brezčasnega božičnega drevesa Xmas3 iz lesa, ki je v sožitju z naravo in združitev slovenske tradicije in rokodelskega dela. A najpomembnejša je družina. K njeni ustvarjalni žilici so veliko pripomogli geni, z njimi pa so povezani tudi vsi tradicionalni božični običaji, ki prehajajo skozi rodove. Njena družina po mamini strani izhaja iz Češke in je ponosna potomka znamenite češke umetniške družine Sucharda. Tudi letošnji božič Rade Kos in njene družine bo topel in čaroben ter prežet s tradicijo.

Gospa Rada, kakšne spomine imate na otroštvo in praznike?
Pri nas smo božič praznovali že od nekdaj. Tudi v časih, ko to ni bilo dovoljeno. Vedno je bil topel in čaroben.

Kako praznujete danes? Kaj vam pomenijo prazniki, kaj vas spravi v praznično razpoloženje?
Naš božič je vsako leto enak. Družinska tradicija, ki jo nadaljujemo že od prababice, babice, skozi vse moje otroštvo do danes, ko ga enako doživlja moj sin Filip.
 
Prazniki so neločljivo povezani tako s kulinariko kot tudi s praznično okrasitvijo. Gospodinje smo te dni polno zaposlene. Kdaj začnete načrtovati priprave na praznike in praznično okrasitev doma? Po čem bo dišalo v vašem domu za praznike? Ali kdaj čutite pritisk, da morate preseči dekoracijo preteklega praznika?
Moja družina po mamini strani izhaja iz Češke. S tem so povezani vsi tradicionalni običaji, ki prehajajo skozi rodove. Teden dni prej se pričnejo priprave, ki obsegajo okrasitev doma, nakup bele omele in peko piškotov. Vsaka od nas (mama, sestra in jaz) speče nekaj vrst, ki si jih potem razdelimo. Nekaj med njimi jih je na krožnikih vsako leto in so del družinske tradicije: pracničky, zlepovany, ovocny hlebiček, vanilkovi rogličky. Zanimiva imena, mar ne? Odlični piškoti. Zraven dodajamo vsako leto kaj novega.

Po čem diši v našem domu? Po medenjakih – pernikyh. Posebnost naše družinske tradicije so perniky – umetelno okrašeni medenjaki. Moja prababica Ana Suchardova – Brichova je leta 1922 izdala v Pragi prvi priročnik z raznovrstnimi recepti za izdelavo medenjakov, recepturami za okrasitev, modeli za izdelavo in z vzorci poslikave. Tako kot nam narekuje tradicija, je naša večerja vsako leto enaka. Ribja juha z ikrami, pečene postrvi z mandlji, francoska solata ali kuhan krompir in piškoti.

 
Eko miselnost in trendi stojijo pogosto na nasprotnih bregovih in se ravnajo tako kot 'piha veter'. Eno leto so bolj priljubljena naravna drevesca, drugič umetna, vsakokrat pa zagovorniki izbor drevesca – ne glede na njegov naravni ali umetni izvor – podkrepijo z eko miselnostjo. Kaj menite o naravnem ter umetnem božičnem drevescu?
V resnici si ne predstavljam praznovanje božiča in novega leta brez božičnega drevesa. Ne glede na to, ali izberemo naravno ali trajno drevesce, imamo tisti, ki nas skrbita ohranjanje narave in varovanje okolja, pomisleke. Tako ob postavljanju umetne jelke iz plastičnih mas kot ob nakupu mlade pravkar posekane smrečice, iztrgane iz naravnega okolja. Odgovor na vsa vprašanja je Xmas3.

Na portalu Ambientdizajn.si smo predstavili vaše božično drevesce Xmas3. Kako se je rodila ideja za leseno božično drevesce? Ste tudi sicer ljubitelj minimalizma?
Pri nas doma je vsako leto dilema, kakšno naj bo naše drevesce. Tri leta nazaj sta Tadej in Filip po mojih navodilih uresničila idejo, ki sem jo imela že nekaj let. Tako je nastala prva, precej okorna verzija Xmas3, ki pa je bila tako privlačna, da sem se po navdušenju prijateljev in sorodnikov začela ukvarjati s problemom, kako izdelek spraviti v škatlo, kjer bo počakal na naslednje leto.

Dokončno obliko je izdelek dobil po več mesecih. Izdelani sta bili dve smrečici, ki sem ju predstavila na sejmu Ambient v Ljubljani, kjer je bilo ogromno zanimanja. Po številnih zapletih in težavah mi je po sejmu uspelo narediti serijo, ki je šla na trg. Mož Tadej Maligoj, ki je arhitekt, mi je oblikoval tudi celostno podobo.

Prvi Xmas3 je bil visok 180 cm. Na podlagi povpraševanja so nastale še manjše velikosti: 35 cm, 70 cm in 120 cm. Vsako drevesce ima tudi zaporedno številko in certifikat. To je pomembno predvsem zato, ker so se začeli pojavljati ponaredki. Tisti Xmas3, ki nimajo oznake, so brez vrednosti.

Xmas3 je zasnovan tako, da se nanj podajo obeski različnih vrst. Od medenjakov, obeskov iz domače delavnice, kot tudi vsi minimalistični moderni okraski.

Sprašujete me, če sem minimalistka? Nikakor ne! Sem maksimalistka na vseh področjih in v vseh pogledih.

 
Pred kratkim sem se udeležila dogodka na Bledu, na katerem je bilo mnogo tujcev. Manjša božična drevesca Xmas3, okrašena z medenjaki, so bila čudovita unikatna namizna dekoracija, ki je bila deležna veliko občudovanja.
Krasna so! Kot že rečeno, medenjaki so ena izmed dekoracij, ki so narejeni po receptu in predlogih moje prababice. In so resnično ljubek okras na mali smrečici.

 
Kako, s čim boste letos okrasili svoje božično drevo? Koliko barvni trendi vplivajo na vašo praznično dekoracijo?
Letos je našo smrečico oblikoval Filip. Ne boste verjeli, naredil jo je že sredi poletja. Super je! So pa naši okraski netradicionalni: ogromno potujemo in na vsaki poti kupimo obesek ali dva. Tako je naša smrečica pisana zgodba s celega sveta. Barvnim trendom se ne uklanjam. Tudi zato, ker si nekaterih barv ne predstavljam kot božične dekoracije. Je pa res, da se tudi moj okus spreminja. Čeprav ne vidim, da bi imela naša smrečica kdaj črne okraske.

 
Gospa Rada, kdaj ste ugotovili, da se želite ustvarjanju posvetiti profesionalno? Od kod črpate številne ideje?

K moji ustvarjalni žilici so veliko pripomogli geni. Če ste bili kdaj v Pragi, ste zagotovo stali pod mestno hišo Orloj in občudovali svetnike, ki se vsako uro zavrtijo in pokukajo skozi okna? Naredil jih je moj pradedek Vojteh Sucharda, eden največjih čeških kiparjev, ki je skupaj s svojo ženo Ano Suchardovo – Brichovo, mojo prababico, tudi ustanovitelj najstarejšega še danes delujočega lutkovnega gledališča na Češkem – Říše loutek. Sem ponosna potomka znamenite češke umetniške družine Sucharda.

Od nekdaj mi je bilo jasno, da bo moj poklic povezan z oblikovanjem in ustvarjalnostjo. Na fakulteti sem iz goro-texa šivala bunde in smučarske kombinezone. Spomnim se, da je bila naša hiša ena velika proizvodna hala. Hodnik je bil krojilnica, moja soba šivalnica. Še danes sem hvaležna staršem, da sta vse to prenesla. Ko sem diplomirala, se je pričela vojna in vse tekstilne tovarne so propadle. Usodo sem vzela v svoje roke in začela slikati na svilo. Po vojni so k nam začeli prihajati različni ustvarjalni materiali. Preizkušala sem vse, kar mi je prišlo pod roke. Potem sem začela s seminarji za učitelje in vzgojitelje in delavnicami za otroke. In iz vsega tega se je rodil Prostočasnik, revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa.

Od kod črpam ideje? V moji glavi je ves čas cunami idej. Včasih si želim, da bi jo lahko komu posodila za kakšen dan, da si malo oddahnem. Tega bi bila vesela tudi moja dva fanta. 

 
Iz katerega materiala najraje ustvarjate? Kateri letni čas ali praznik izvabi iz vas najboljše ideje, izdelke?
Po izobrazbi sem univerzitetni tekstilni tehnolog in vedno znova se vračam k tekstilu. Sem tudi urednica revije Prostočasnik, ki je namenjena otrokom, staršem, učiteljem in vzgojiteljem, kjer dajemo nasvete, kako kakovostno preživeti prosti čas. Velik poudarek je na ustvarjanju. Menim, da za dober izdelek ne potrebujemo gore materiala, ampak se je treba le ozreti okoli sebe in videti. Velik poudarek v naši reviji je na ustvarjanju z naravnimi materiali in recikliranju. Plastenke, časopis, embalaža ... Neverjetno, kaj vse lahko naredimo iz tega.

Prostočasnik je naravnan na letne čase in se po njih ravna. Vsak od njih je enako čaroben navdih za ustvarjanje. Res pa je tudi, da je precejšen del moje ustvarjalnosti usmerjen v zimo. Na vrhuncu je priprava nove kolekcije okraskov za Xmas3 iz naravnih materialov, gline, volne, papirja, lesa in tekstila za božični sejem, ki bo konec januarja v Frankfurtu. Zame bodo prazniki neskončno delavni.

Katera misel, moto ogreje vaše srce in bi jo radi delili z našimi bralci?
Nasmeh. Objem. Hvaležnost. Ljubezen. Ni nujno, da ravno v tem vrstnem redu.

Foto: Tadej Maligoj, Prostočasnik