Intervju

Sanja Premrn: 'Stare kamnite hiše so tako lepe.'

Sanja Premrn je arhitektka in primorska duša. Odraščanje v jedru primorske vasi, kjer je večina hiš kamnitih in v zelo slabem stanju, je v njej prebudilo občudovanje in željo, da bi se jih enkrat obnovilo in bi bile tako lepe kot nekoč. Želja se ji je izpolnila, vendar so prenove starih hiš polne izzivov. Arhitekturna dediščina Krasa in njegova stavbna dediščina doživlja korenite spremembe. ''Če so obstoječi elementi kakovostni, potem jih je vredno ohraniti in novo podrediti staremu, če takih elementov ni, naj novo povsem nadredi staro,'' pravi Sanja Premrn. Stare kamnite hiše so tako lepe, da jih niti ne moreš niti nočeš nadgraditi.

D. Cigale 5.4.2016, 22:31

Pri 26. letih ste diplomirali, nato ste se posvetili družini in dvema otrokoma. Zakaj pravite, da je vaša samostojna poklicna pot bolj srečno naključje kot ambicija?
Po končani fakulteti sem se zavedala, kako težko je dobiti službo v arhitekturnem biroju, zato si niti sanjati nisem upala o lastnem biroju. Še ko sem začela delati na prvem projektu, sem mislila, da je to to in potem nadaljujem z iskanjem prave službe. Na srečo so potem projekti kar prihajali in lahko nadaljujem s samostojnim delom, ker si ne predstavljam več drugače.

Arhitektka Sanja Premrn

Arhitektka Sanja Premrn

Prenova skednja in preobrazba v degustacijsko sobo na bratovem vinskem posestvu je bil vaš prvi projekt. Kako je ta projekt vplival na vašo nadaljnjo poklicno pot?
Pri prenovi kamnitega skednja, v katerem smo uredili degustacijsko sobo, smo se zelo potrudili. Vsak detajl je bil pomemben. To se je na koncu izkazalo za pametno potezo, saj so estetiko prostora opazili tudi nekateri obiskovalci, ki so posledično postali moji naročniki. Pomagala sem jim prenoviti kamnite hiše in opremiti podobne prostore, ki so namenjeni kulinaričnim ali vinskim užitkom.

Degustacijska soba, arhitektura Sanja Premrn (Foto: S. Premrn)

Katera estetska načela ste upoštevati pri oblikovanju degustacijske sobe?
Podolgovati prostor smo zaradi umestitve podolgovate mize, ki je najprimernejša za degustacije vin, še dodatno zožali s postavitvijo vgradne kuhinje in kamina ob daljši steni. Uporabljeni materiali so beton za kuhinjski pult in okvir kamina ter oljen hrast za mize. Del kamnitega zidu in trikotno vešalo smo pustili v izvirnem stanju, da vsak po svoje ustvarjata značaj prostora. Za optimalno količino naravne svetlobe smo balkonskim vratom dodali večjo fiksno zasteklitev, ki prostoru prinaša sodoben pridih. Ograja balkona in novih kamnitih stopnic, ki vodijo do vhoda, je iz kovinske vrvi, po kateri se prepleta glicinija, ki je stalna spremljevalka latnikov v okolici.

Koliko vaša kraška duša vpliva na projekte? Kaj vas še posebej prevzame, navdihuje pri ustvarjanju bivalnega okolja?
Niti nisem kraška duša, ker sem iz Vipavske doline, lahko bi rekli primorska duša. Mislim, da je name zelo vplivalo to, da sem odraščala v jedru primorske vasi, kjer je večina hiš kamnitih. Te hiše so večinoma v zelo slabem stanju in vedno sem jih gledala z željo, da bi se jih enkrat obnovilo in bi bile tako lepe kot nekoč. Oče, ki je samograditelj in ljubitelj kamna, je name prenesel to občudovanje in opazovanje vsakega detajla.

Oštarija in picerija Tonca, arhitektura Sanja Premrn (Foto: S. Premrn)

Imate morda kakšno zlato pravilo opremljanja, ki se ga vedno držite in ni povezano s konkretnim naročnikom?
Moje pravilo je, da se vedno tako potrudim, kot če bi delala zase. 

Kateri prostor najraje opremljate? Kaj vam je pri načrtovanju tega prostora največji izziv?
Poleg opremljanja oziroma prenavljanja kamnitih hiš najbolj uživam v opremljanju restavracij ali lokalov, kjer je zelo pomembno, da je vsaka miza oziroma vsako sedišče enakovredno. Največji izziv in hkrati užitek je v reševanju detajlov in doseganju tehničnih in estetskih pogojev hkrati. Še posebej pri javnih prostorih, kjer so tehnične zahteve visoke, je to še toliko težje.

Notranjost oštarije in picerije Tonca, arhitektura Sanja Premrn

Notranjost oštarije in picerije Tonca, arhitektura Sanja Premrn (Foto: S. Premrn)

Arhitekturna dediščina Krasa in njegova stavbna dediščina je doživela korenite spremembe, saj nove funkcionalne zahteve narekujejo spremembe. Kaj menite o novogradnjah, ki posnemajo tradicionalne stavbe oz. o prenovljenih zgradbah, ki pa so v notranjosti radikalno predelane?
Nisem ravno pristaš posnemanja. Če je les, naj izgleda kot les, če je plastika, naj izgleda kot plastika, in če je novogradnja, naj izgleda kot novogradnja.

Kakšen je vaš odnos do starega in novega, v kakšnem odnosu naj bo staro in novo?
Če govorimo o prenovi in so nekateri obstoječi elementi kakovostni, potem jih je vredno ohraniti in novo podrediti staremu. Če takih elementov ni, naj novo povsem nadredi staro.

Sodoben človek se v minimalističnih bivalnih potrebah in želji po domu z značajem pogosteje obrača k tradicionalnemu. Je to bolj modna poteza ali resničen izraz, da človek ceni tradicijo in preteklost?
Pravilno se mi zdi, da je staro in kakovostno cenjeno, upam, da ni samo trend. Po drugi strani se mi zdi uvažanje starega v novo v preveliki meri na nek način prisiljeno in zlagano.

Notranjost oštarije in picerije Tonca, arhitektura Sanja Premrn

Notranjost oštarije in picerije Tonca, arhitektura Sanja Premrn (Foto: S. Premrn)

Arhitekturna prenova in preobrazba 200 let stare kamnite hiše v Kozini v oštarijo in picerijo Tonca je spoštovala izvirno zgradbo, skupaj z dozidavo pa je primer združitev dediščine in sodobne arhitekture. V kakšnem odnosu sta notranja oprema in izvirna arhitektura? Enakopravnem, je kateri del podrejen drugemu?
Stara kamnita hisa, ki je postala oštarija in picerija, je tako lepa, da je niti ne moreš niti nočeš nadgraditi. Želela sem vizualno čist prostor, zato smo v starem delu samo pobarvali stop v črno in za talno oblogo izbrali terazzo, da je obstoječi kamen prišel do izraza. Stoli, mize in okna so v črni barvi, da ne bi pokvarili tega reda. V novem delu smo stene oblekli v bele ploščice, ki jih lahko vidimo tudi v starih italijanskih picerijah. Namesto klasičnih slik smo prostor polepšali z nalepkami – ilustracijami. V tem delu je tudi točilni pult, kjer točijo svoje pivo, zato so stoli večinoma barski. 

Originalni kamniti zidovi in vidni tramovi na stropu dajejo prostoru dušo in značaj, medtem ko minimalistična notranja oprema daje moderen pridih. Zakaj ste se izognili rustikalnemu stilu?
V bistvu sploh nisem izbrala nekega stila, enostavno sem hotela lep in prijeten prostor, tak, ki ustreza okolju, v katerem je. Rustikalni stil bi izbrala oziroma nadaljevala v primeru, če bi bila tukaj že dolgo picerija in bi bila v objektu obstoječa oprema.

Notranjost oštarije in picerije Tonca, arhitektura Sanja Premrn (Foto: S. Premrn)

Kamen kot likovni element in glavni gradbeni material, hrastovina ter črna in/ali bela barva. Kdaj in kje to monokromatsko paleto barv in materialov najraje uporabite? Ali sta črna in bela tudi sicer vaši najljubši barvi?
Da, črna in bela sta moji najljubši barvi, če je zraven še les, ki daje toplino, ne potrebuješ drugega. To kombinacijo vedno najraje uporabim, ker se mi zdi, da se vsega ostalega hitro naveličamo. Barvo bi verjetno uporabila le v otroški sobi, pa še to verjetno umirjeno sivo ali zelenomodro.

Kaj menite o skovanki 'rustikalni minimalizem'? Rustikalno je lahko tudi minimalistično in minimalizem je lahko tudi rustikalen. Kateri stil vam je bližji?
Če gre za prenovo oziroma rekonstrukcijo, mi je tak stil blizu, pri novogradnji pa se ne bi odločila zanj. V bistvu se poskušam čim manj zgledovati po trendih in čim bolj delati arhitekturo, ki bo lepa tudi čez nekaj časa.

Q-king je namenjen kuharskim delavnicam, arhitektura Sanja Premrn (Render: S. Premrn)

Foto in render: Sanja Premrn

Če želite stopiti v stik z arhitektko Sanjo Premrn, ji pišite na e-naslov sanja.premrn@gmail.com.

Preberite tudi:

V Sloveniji do pred kratkim nismo poznali kulture muzejskih kavarn, trend pa se počasi spreminja. Muzejske kavarne bi morale biti središče družabnega dogajanja, mestni 'meeting point'. Koliko kultura in dediščina ustanove vpliva na podobo in ponudbo muzejske kavarne? Ali koncept kavarne narekuje ustanova ali se od ponudnika pričakuje, da vodi kavarno, primerno muzejskemu ambientu? Kako značaj kulturne ustanove prenesti v kulinarično doživetje in ponudbo? … Na ta in druga vprašanja nam je odgovoril Bine Likeb, vodja Kavarne Moderna v Moderni galeriji, ki je glede muzejskih kavarn v Sloveniji odločen: ''Bil je že čas!''


Nazaj na vrh

Morda vas zanima tudi

Pastelne barve za dom mlade družine

Sodobno stanovanje, ki ga je zasnoval Team Design leta 2017, se nahaja v Moskvi. Ker je mlada družina želela svetle prostore, ki bodo vzbujali prijetne občutke in udobje, so bile pastelne barve logična izbira. Več

Prostorno moderno stanovanje v nekdanji tovarni

To navdihujoče moderno stanovanje, ki ga je leta 2014 oblikovala arhitektka Cecilia Avogadro, se nahaja v Milanu v Italiji. Prenovljeno stanovanje je polno zanimivih dizajnerskih elementov ter starih predmetov, ki so jih na svež način vključili v prenovljeni interier. Več

Majhno belo stanovanje, veliko 42 m2

To majhno belo stanovanje se nahaja v Tel Avivu v Izraelu, leta 2017 pa ga je zasnoval Yael Perry. Stanovanje meri 42 m2 in ga uporabljajo kot počitniško stanovanje. Oblikovalec je stanovanje spremenil v svetel prostor minimalističnega stila. Več

Moderna hiša v Italiji s toplim sodobnim vzdušjem

Moderno dvonadstropno hišo v Italiji so leta 2016 temeljito prenovili. Zasnovo sodobne ureditve je naredil arhitekt Davide Conconi. Bela barva in topel les sta določila podobo in vzdušje prenovljenega interierja. Več

Nazaj na vrh


Naključni članki