Intervju

Je pomembnejši detajl ali celota?

Detajl odslikava celoto oziroma je del večje stvari, celota pa je mozaik dopolnjujočih se detajlov. Detajli dajejo prostoru živost, unikatnost in domačnost. Sestri Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec sta ustvarjalna ekipa podjetja Detajl in celota. V svojih projektih združujeta notranjo arhitekturo s krajinsko arhitekturo in z oblikovanjem.

D. Cigale 10.10.2013, 19:43

Stanovanje z vrtom v Portorožu
Foto: Jernej Prelac

Detajl in celota. Kateri del je v notranjem opremljanju pomembnejši? Detajl ali celota oziroma videz prostora ali kako deluje?
Pri notranjem opremljanju nama je zmeraj pomembna celota, pa naj gre za opremo hiše, vrta, stanovanja ali javnega prostora. Se pa do dobre celote pride tudi s pomočjo detajlov, ki so za končno zgodbo interjerja zelo pomembni. Detajli dajejo prostoru živost, unikatnost in domačnost, seveda pa pri detajlu mislimo tudi na kakovost izvedbe projekta.


Stanovanje v Begunjah
Foto: Jernej Prelac

Kateri detajl in celota (prostor) sta vaša najljubša?
Najraje unikatno zasnujeva kakšen dober detajl, na primer zanimive vzorce s pomočjo perforacij oz. odprtin v okrasnih panelih. Zanimive vzorce radi iščeva tudi v dobro oblikovani preprogi ali tkanini za blazine, drugače nama je všeč tudi dobro oblikovana luč ali manjši kos pohištva, ki je lahko zanimive in izstopajoče oblike, kot na primer čajna mizica. Najljubši prostor pa bi najverjetneje bil bivalni prostor, ki se poveže z zunanjim prostorom, s teraso ali z vrtom. To nekako združuje naju obe, torej notranjo arhitekturo in krajinsko arhitekturo, hkrati pa sta to prostora, ki sta povezana z udobjem, z družabnostjo, s sproščenostjo ...


Stanovanje z vrtom v Portorožu
Foto: Jernej Prelac

Kako se je začela zgodba podjetja Detajl in celota?
Marjetka: Kar nekaj časa sem razmišljala o poslovni spremembi, takrat pa me je mož Samo Hrvatin spodbudil k ustanovitvi podjetja Detajl in celota in za podjetje tudi izbral ime, ki je nekako najbolj ustrezal načinu mojega dela. Sestra Mateja, ki je krajinska arhitektka, je bila takrat zaposlena v podjetju Urbi, d. o. o., vendar je bilo čez nekaj časa nekako naravno, da sva združili moči in se je tudi ona zaposlila v podjetju Detajl in celota. Tako sva združili oblikovanje notranje arhitekture s krajinsko arhitekturo in z oblikovanjem. Letos podjetje praznuje že deseto obletnico delovanja.

Predstavite nam ustvarjalno ekipo podjetja.
Osnovno ustvarjalno ekipo tvoriva sestri, Marjetka Lužovec Hrvatin, interior designer, univ. dipl., in Mateja Lužovec, univ. dipl. inž. kraj. arh., ki je tudi industrijska oblikovalka. Je pa ustvarjanje živ proces, ki raste in se razvija tudi s pomočjo najinih sodelavcev, ki najine ideje pripeljejo do realizacije. Pogosto dobiva nove ideje, ko vidiva nove materiale, nove možnosti izvedbe oz. izdelave pohištva ali opreme. Zato lahko rečeva, da vsak sodelavec doprinese en kamenček v končni mozaik oblikovanja interjerja ali eksterjerja.


Marjetka Lužovec Hrvatin in Mateja Lužovec
Foto: Juš Medič

Kako sestrski odnosi vplivajo na sodelovanje, končno podobo projektov?
Kot sestri sva zelo povezani in imava tudi zelo podoben okus, zato se marsikdaj razumeva brez besed. Se nama je že zgodilo, da sva pri kakšnem projektu prišli do istih ali zelo podobnih rešitev, ne da bi vedeli za to. Tudi zasebno se veliko druživa in občudovanje lepega naju spremlja tudi potem, ko odideva iz pisarne. Se pa tudi dobro dopolnjujeva in odločitve sprejemava skupaj. Ustvarjalni proces je tako lahko užitek, imava pa nenapisano pravilo, da se zvečer ali čez vikende, če se le da, ne pogovarjava o poslu, da lahko napolniva baterije.

Kaj vas navdihuje pri ustvarjanju bivalnega okolja in katera so arhitekturna načela, ki so del vajine univerzalne estetike, ki ni povezana s konkretnim naročnikom?
Navdihuje naju narava, ki je neusahljiv vir vzorcev, barv, tekstur in kombinacij prej naštetega. Navdihuje naju tudi umetnost, arhitektura, oblikovanje, potovanja. Sva esteta, tako da iščeva navdih v vsem lepem. S tem so povezana tudi najina arhitekturna načela, saj pri snovanju bivalnega okolja stremiva k rešitvam, ki so trajne, ki niso nujno odraz trenutnega trenda, ampak so večno lepe. Radi tudi uporabljava naravne materiale in barve, če se le da, želiva tudi povezati notranji prostor z zunanjim bivalnim okoljem v neko novo celoto. V oblikovanje vključiva tudi tehnološko napredne rešitve, ki naročniku olajšajo bivanje.


Diagnostično terapevtski medicinski center Medartis
Foto: Juš Medič

Kakšni so naročniki danes in kakšne so njihove zahteve? Težnja po čim večji individualnosti verjetno zahteva še večjo arhitektovo zavzetost.
Naročniki so zmeraj bolj ozaveščeni, zavedajo se, da je kakovost bivanja pomembna, zato so tudi bolj zahtevni. Se pa zmeraj bolj zavedajo tudi, da jim arhitekti, notranji oblikovalci in krajinski arhitekti s svojim znanjem in oblikovanjem doprinesemo dodano vrednost in kakovostno bivalno okolje znotraj in zunaj hiše, hkrati pa uresničujemo njihove želje in potrebe. Drugače pa pri svojem oblikovanju stremiva k unikatnosti projektov in vsak projekt vzameva kot svojo zgodbo ter tako izraziva tudi individualnost naročnika.


Stanovanje z vrtom v Portorožu
Foto: Jernej Prelac

Kakšna je kakovost bivanja v dobrih hišah danes? Kaj se je spremenilo, izboljšalo od 70. let prejšnjega stoletja?
Kakovost bivanja je v dobro načrtovanih hišah zmeraj večja. Naročniki so pri gradnji hiše zmeraj bolj ozaveščeni, kakšne so nove možnosti ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ... Bivanje je lahko olajšano tudi s pomočjo pametnih inštalacij. Pred gradnjo se je vsekakor dobro pozanimati o različnih možnostih, saj naročnik ponavadi gradi hišo za dlje časa, če ne kar za zmeraj. Od 70. let prejšnjega stoletja do danes so se individualne hiše kar spremenile. Zaradi nove tehnologije in materialov je tudi sama gradnja postala bolj zapletena, tako da je danes vse manj samograditeljstva. Naročnik gradnjo raje zaupa strokovnjakom. V notranjosti so se prostori začeli povezovati, tako da je osrednji bivalni prostor povezan s kuhinjo in z jedilnico, včasih celo s stopniščem. To je bilo včasih nepredstavljivo. Notranji prostori so se začeli odpirati tudi navzven in se prek velikih steklenih sten povezovati s terasami in z zunanjim prostorom. So pa v preteklosti tudi bili primeri dobrih arhitekturnih praks. Danes na žalost investitorji, ki ne gradijo zase, ampak za nadaljnjo prodajo, vse preveč gradijo na hitro, samo za zaslužek, tako da vidimo tudi marsikatero novo zgradbo, ki je nekakovostno zgrajena in s poceni materiali, fasade pa v živih barvah, ki nimajo veliko skupnega s trajnostno gradnjo in z vklapljanjem v okolico.


Enodružinska hiša z vrtom v osrčju narave
Foto: Jernej Prelac

Kakšno je pri nas zavedanje pomena dragocenosti prostora in naravnega okolja?
Na to vprašanje lahko odgovorimo v dveh smereh. Po eni strani se ljudje zavedajo dragocenosti prostora in želijo za svoje bivalne prostore bližino narave, razglede, povezanost z naravo. Po drugi strani pa včasih preveč gledajo na naravo samo skozi svoje želje in potrebe, premalo pa tudi na ohranitev naravne krajine. Včasih je pri urejanju krajine oz. vrta ob potokih treba kakšnega naročnika še podučiti, da ne moreš naravnega okolja poljubno spreminjati in posegati v naravno poraščenost rečnih brežin. Narava je pač narava in pokaže svojo moč, ko to najmanj pričakuješ. Zelo resno je treba pri gradnji hiše upoštevati tudi 100-letne vode, odvisno pač, kje želiš graditi. Še zmeraj je tudi veliko razpršene gradnje, vsak zase hoče lep razgled in bližino narave, vendar se tako veča poselitev območij, namesto da bi se povečala poselitev znotraj bolj strnjenih naselij, kjer je seveda to še mogoče.

Zunanji prostor naj bi bogatil življenje naročnika oziroma uporabnika in ga povezal z naravo. Kateri elementi prispevajo k povezanosti in sozvočju?
Vrtovi so vmesni prostori med ambientom in širšim zunanjim območjem. Tako rekoč na pol interjerji. V poletnih mesecih se bivanje razširi na terase in vrtove. Tudi zato so zelo pomembne dovolj velike površine zunanjih teras, da se zunaj lahko postavi vrtno pohištvo, ponekod tudi žar ali odprti ogenj. Tako se lahko ljudje dlje časa zadržujejo zunaj. Za povezanost z naravo je pomembna tudi zasaditev vrta, ki je lahko tudi bolj naravno zasnovana. Če je mogoče, se lahko v vrtu zasnuje tudi vodni element, da z vodno ploskvijo ali s šumenjem vode pričaramo zvoke narave.


Hiša z vrtom na robu ljubljanskega barja
Foto: Juš Medič

Na zunanji prostor vplivajo letni časi, dejavnosti, čas, ki smo ga pripravljeni vložiti v nego in vzdrževanje, prisotnost igral in starost otrok … Ali lahko arhitekt ustvari nekaj, kar naročnik niti ne zna izraziti, da potrebuje?
Po najinih izkušnjah imajo naročniki za zunanji bivalni del manj konkretnih želja kot za notranji prostor hiše. Najbrž zato, ker si zunaj manj predstavljajo, kaj se sploh da narediti. Z dobrim oblikovanjem in s poznavanjem rastlin lahko naredimo vrt lep v vseh letnih časih, z dobro osvetlitvijo pa v vseh delih dneva. Zunaj tako ustvarimo iz notranjosti proti zunanjosti podaljšan bivalni prostor, ki ima tako kot notranjost hiše različna funkcijska področja.


Hiša z vrtom na robu ljubljanskega barja
Foto: Juš Medič


Vsako oblikovanje v naravnem prostoru je interpretacija narave. V primorskem vrtu raste mediteransko rastlinje, v gorenjskem gorsko. Koliko so pri nas prisotne eksotične in meditativne ureditve vrtov?

Za eksotično ureditev vrta z uporabo eksotičnih rastlin v Sloveniji nimamo tako ugodnih vremenskih razmer. Na splošno se je pri oblikovanju vrta bolje držati načela, da se uporabi rastline, ki uspevajo v naših klimatskih razmerah in se vklapljajo tudi v širše okolje. Meditativnih ureditev je manj.

Sta oblikovanje in arhitektura poklica, v katerih nikoli ne spiš? Se morate ob kakšni 'arhitekturni lepoti' obrniti stran?
Zagotovo je to poklic, kjer nenehno hote ali nehote iščeš nove ideje in lepe stvari, pa naj bo to pri ogledu filma, gledališke predstave, umetnosti ali pa na potovanju in v naravi. Brez fotoaparata, s katerim ujameš kakšen zanimiv detajl ali dober primer arhitekture, ne gre. Seveda pa na žalost po Sloveniji prevečkrat opažava slabe primere arhitekture, na žalost prevečkrat primere neindividualne gradnje, kjer se gradi naselja identičnih hiš, le da je vsaka v svoji barvi. Tako investitor privarčuje pri gradnji, da lahko več zasluži, na kakovost arhitekture in umeščenost v okolje pa se ne gleda.


Enodružinska hiša z vrtom v osrčju narave
Foto: Detajl in celota


Recesije ne moremo ignorirati. Čeprav arhitekturne oblike nastajajo v dialogu s tehnološkim razvojem, se inovativnost bogati v kulturi. Ali je denar odločilen in kako le-ta vpliva na končno podobo projektov?
Vsekakor je pri projektiranju dobro od naročnika izvedeti, koliko ima predvidenega denarja za prenovo ali opremo interjerja. Zmeraj poskušava iz dane vsote 'iztržiti' največ, kar se da, torej da ne trpi niti kakovost končne izvedbe niti videz. Tudi z manj denarja se da z dobro idejo, dobro razporeditvijo prostorov in s končnim oblikovanjem narediti lep in funkcionalen interjer. So pa v takem primeru včasih potrebni kompromisi in celo več časa in truda pri oblikovanju in izbiranju opreme, da dobi interjer končno podobo, s katero sva zadovoljni tako midve kot tudi naročnik. Z več denarja pa se da v projektiranje vnesti več tehnoloških novosti, nove materiale, ki so ponavadi dražji, ter tudi kakšen dražji in oblikovalsko domišljen kos pohištva ali opreme.

V kakšnem odnosu naj bo staro in novo danes? Nimam v mislih le zadnjih modernih prenov (npr. Opera, alpska vila v Podkorenu), ki sprožajo najrazličnejše pomisleke. Ali ustreza npr. tipični kraški hiši steklen ali lesen prizidek ali je bolje, da stara lupina zadržuje novo v notranjosti? Kako oblikovati nove prostore, zgradbe, ki bi tradicijo izrazile na bolj moderen, drzen način?
Najino mnenje je, da je treba biti pri dopolnjevanju starega spoštljiv in pri oblikovanju paziti na to, da z novim ne poskušaš nadvladati starega. Vsak posamezen primer je treba skrbno proučiti, ni namreč enako, ali imaš pred seboj rimski zid ali zaščiteno kulturno dediščino, ali pa novogradnjo v določenem specifičnem okolju. Midve tudi znotraj kraške hiše raje narediva interjer, ki s celotno hišo tvori neko vizualno celoto, tehnološko pa interjer še zmeraj lahko vsebuje vse napredne novosti. Tudi zunanjost take hiše bi prenovili v duhu obnove starega, da je hiša videti kot lepa zaključena celota in ne nek konglomerat starega in novega. Kar se tiče alpske vile v Podkorenu, se nama projekt zdi dober. Arhitekta sta proučila stare tipične hiše iz tega okolja in z modernim, drznim preobratom naredila sodobno vilo, ki po obliki, materialih itd. sodi v tak prostor. Težava je, da del nestrokovne javnosti raje sprejme roza hišo z belimi stebri, ki je na tem območju nikoli v preteklosti ni bilo, zmoti pa jo vila s črnim lesom, ki ga sicer lahko vidimo na starih hišah. Tako je tudi zaradi preohlapne zakonodaje, ki dopušča vse barve fasad na vseh področjih Slovenije, samo da je streha v pravem naklonu in hiša v pravih gaberitih. Zdaj je stanje individualnih hiš po Sloveniji takšno, da so začele stare hiše s svojimi umirjenimi fasadnimi barvami izstopati, dokler se kdo ne odloči za »mavrično« prenovo …

Detajl in celota d. o. o., biro za notranjo opremo
Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana
info@detajl-celota.com, www.detajl-celota.com 

Nazaj na vrh

Morda vas zanima tudi

Moderna hiša za sodobnega samuraja

Moderno hišo Huf, ki se nahaja v Londonu, je oblikovalo podjetje Sphere8. Podjetje je razvilo različne sisteme talnih oblog iz smole, da bi zadovoljili specifične potrebe uporabnikov. Več

Sodobno stanovanje Grid v Rimu

V Rimu se nahaja svetlo sodobno stanovanje, ki ga je leta 2017 oblikovalo podjetje Brain Factory. Prenova tega odprtega stanovanja predstavlja popolno mešanico med bivanjskimi potrebami lastnikov in dizajnerskimi posegi. Več

Modre zavese za dramatičen ali nežen ambient

Če želite spremeniti videz prostora, a nimate dovolj denarja, časa ali idej za izvedbo, je eden od najpreprostejših načinov osvežitve prostora zamenjava zaves na oknih. Ta nova podrobnost bo takoj osvežila sobo in poudarila vaš osebni stil. Več

Penthouse stanovanje v nevtralni barvni paleti

Sodobno penthouse stanovanje v Bukarešti je leta 2017 zasnoval Ralu Dofin. 200-kvadratnih metrov veliko penthouse stanovanje se nahaja v stanovanjskem kompleksu Cortina v parku Herastrau. Koncept projekta temelji na iskanju ravnovesja naravnih materialov z brezčasnim stilom nevtralnih barv ter poudarku na vizualno zanimivih točkah. Več

Nazaj na vrh


Naključni članki